Priprave sevniških prvoobhajancev na veliki teden

Prvo pomladno sonce nas je v soboto, 8. 4. 2017, pričakalo na župnijskem dvorišču, kjer smo animatorji s pomočjo duhovnih vodij letošnjim prvoobhajancem pripravili tematsko obarvan dan.

Ob deveti uri smo se zbrali v župnijski kapeli, kjer smo  ob spremljavi kitar zapeli nekaj pesmi. Sledila je zanimiva dramska igra. Za nekaj minut smo kapelo spremenili v letalo, kjer nas je pričakal animator-pilot. Uprizorili smo strmoglavljenje nato pa  s pomočjo vere in medsebojne pomoči našli izhod iz samotnega otoka.

 

Po uvodnem delu smo se preselili v učilnico kjer smo si ogledali animiran film na temo Velike noči. Sestra Emanuela nam je nato ob zanimivi predstavitvi podrobneje razložila smisel in potek velikonočnih praznikov.

Ker pa je prvoobhajancev kar 27, smo le-te razdelili v 3 manjše skupine. Otroci so tako ob pomoči animatorjev na ustvarjalen način spoznavali velikonočno zgodbo.

Po končanem skupinskem delu smo se ponovno zbrali v eni izmed učilnic, kjer je vsaka skupina predstavila svoje delo in svoje ugotovitve. Animatorji so ponovno poprijeli za kitare, otroci za pesmarice ter tako zapeli nekaj pesmi. Dopoldansko delo je naše možgančke dodobra izčrpalo, zato smo že težko pričakovali kosilo, ki je sledilo. Medtem so animatorji na velikem travnatem igrišču že pripravili potrebne pripomočke za veliko igro. Sestavili smo dve močni ekipi, ki sta se med seboj pomerili v igri “kraja zastavic”.

Po dobri uri igre in zabave na igrišču smo se odpravili v Miklavževo dvorano, kjer smo izdelovali butare. Vsak si je naredil svojo – unikatno butaro, ki jo je naslednji dan odnesel v cerkev. Pri izdelavi so nam pomagali animatorji in katehetinje, saj so ideje kar kipele iz naših glav. Na koncu je nastala prava barvna paleta butar najrazličnejših oblik. Po delavnici smo odšli v cerkev, kjer smo imeli vaje za Veliki četrtek; dan ko se bomo predstavili tudi širšemu krogu ljudi.

Ob koncu prvoobhajilnega dne, smo se sicer utrujeni, a polni novega znanja poslovili od animatorjev in tekli v objem staršev, ki so nas že pričakovali na dvorišču.

Sevniški animatorji smo veseli, da smo vedoželjnim otrokom lahko podarili košček naših izkušenj in znanja v njihov mozaik življenja, ki se je začel šele dodobra sestavljati.

Aljaž Prosenik, animator

Morda vas zanima tudi