Župnija skozi čas

Na ozemlju sevniške župnije je krščanstvo izpričano z izkopaninami poznoantične oz. zgodnjekrščanske naselbine Ajdovski gradec iz 5. in 6. stoletja po Kristusu. Naselbina leži na kopastem griču nad vasjo Vranje severovzhodno od Sevnice. Ajdovski gradec velja za enega največjih starokrščanskih središč na območju Alp in Podonavja.

Župnijska cerkev v Sevnici je bila prvotno podružnica videmske pražupnije. Na Vidmu je bilo najstarejše cerkveno središče med Savo in Sotlo; leta 1155 se v listinah prvič omenjata pražupnija in cerkev Sv. Ruperta na Vidmu. Verjetno je bila že poprej na Vidmu misijonarska postaja, iz katere se je potem (najbrž v 11. ali 12. stoletju) razvila obsežna videmska pražupnija. Iz nje se je najbrž v 12. stoletju odcepil sevniški vikarijat. Leta 1331 je patriarh Pagan videmsko župnijo, kamor je spadala tudi Sevnica, pridružil cistercijanskemu samostanu v Kostanjevici.

Kdaj je postala Sevnica župnija ni znano. V pisnih virih se prvič omenja leta 1323 kot vikariatna župnija, ki je po letu 1376 postala samostojna župnija. Leta 1331 je patriarh Pagan videmsko župnijo, kamor je spadala tudi Sevnica, pridružil cistercijanskemu samostanu v Kostanjevici. Leta 1545 je Ivan Sevniški, župnik v Gotovljah, ustanovil v Sevnici kaplanijo s pomočjo desetin podložnikov Gornjega in Dolnjega Brezovega.

O župniji na splošno

Župnija Sv. Nikolaja v Sevnici je del novoustanovljene škofije Celje, ki spada v mariborsko metropolijo, in v Dekanijo Videm ob Savi. Na jugu meji na župniji Boštanj in Studenec, ki sodita v novoustanovljeno škofijo Novo mesto, na zahodu in severozahodu na župnijo Razbor, na severu in severovzhodu na župnijo Zabukovje in na vzhodu na župnijo Brestanica. Sedež župnije je v Sevnici, na Glavnem trgu 15. Župnija šteje okoli 7.200 prebivalcev, od tega je katoličanov približno 6.000. V župnijo spadajo prebivalci mesta Sevnice in okoliških vasi: Ledina, Orehovo, Orešje, Drožanje, Metni Vrh, Pečje, Lončarjev Dol, Žurkov Dol, Prešna Loka, Gornje Brezovo, Dolnje Brezovo, Žigrski Vrh, Čanje, Vranje, Stržišče in del Podvrha.

Sevniška župnija je po številu cerkva največja župnija v današnji celjski škofiji, saj ima kar 14 cerkva. Poleg župnijske cerkve sv. Nikolaja ima župnija 13 podružničnih cerkva: Sv. Florijan v starem mestnem jedru, Sv. Mati Božja v Šmarju, Sv. Ana nad Šmarjem, Sv. Rok nad Sevnico, Sv. Martin v Lamperčah, Sv. Marjeta na Pečju, Sv. Lovrenc na Žabjeku, Sv. Urh na Gornjem Brezovem, Sv. Janez na Dolnjem Brezovem, Sv. Benedikt na Žigrskem Vrhu, Sv. Štefan v Vranju, Sv. Neža v Zagradcu in Sv. Marija Vnebovzeta na Grački gori. Med njimi sta dve cerkvi božjepotni: Sv. Rok nad Sevnico in Sv. Marija Vnebovzeta na Grački gori. Poleg teh cerkva ima župnija še kapelo Božjega groba na vrhu sevniškega pokopališča.

Zoran Zelič