Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Sevnici

V vzhodnem delu starega mestnega jedra Sevnice stoji župnijska cerkev Sv. Nikolaja. Velika triladijska bazilikalno zasnovana cerkev izrazito mogočnih dimenzij sodi s svojo celovito obdelavo notranjega prostora med pomembne sakralne arhitekture svojega časa. S svojo lokacijo in monumentalno maso ustvarja dominanto trga ter ambientalno pomemben prostor pod grajskim hribom.

Sedanja župnijska cerkev je najmanj tretja cerkev na tem mestu. Kdaj je prva cerkev nastala, ni znano, v pisnih virih pa se prvič omenja leta 1417 kot kapela Sv. Nikolaja v Sevnici. Da so cerkev posvetili Sv. Nikolaju, ki je zavetnik brodarjev in ribičev, je razumljivo, saj Sevnica leži ob reki Savi, ki je bila v srednjem veku glavna prometna pot, kar kaže na staro in cvetoče brodarstvo na Savi. Na binkoštno nedeljo 4. junija 1854, je v velikem požaru, ki je uničil Sevnico pogorela tudi župnijska cerkev. Do zgraditve nove župnijske cerkve se je božja služba osem let opravljala v podružnični cerkvi Sv. Florijana v trgu.

Sedanjo župnijsko cerkev so zgradili v letih 1861-1862. Leta 1907 je bilo v Sevnici ustanovljeno cerkveno olepševalno društvo, katerega namen je bilo olepšati župnijsko cerkev. Leta 1909 je cerkev dobila barvna okna-vitraže, kvalitetni izdelek delavnice iz Innsbrucka, istega leta pa je cerkev poslikal furlanski slikar Osvald Bierti iz Gemone.

Cerkev ima pet oltarjev. Veliki oltar iz leta 1884 je posvečen sv. Nikolaju-Miklavžu, levi povišanju sv. Križa in desni Rožnovenski Mariji pa sta istočasna iz leta 1862. Poleg teh je v severni stranski ladji oltar Lurške Marije iz leta 1893, v južni stranski ladji pa oltar Srca Jezusovega iz leta 1903.

Zoran Zelič