Aprilski mini oratorij je bil posvečen božjemu služabniku, slovenskemu salezijanskemu misijonarju, Andreju Majcnu.
Spoznali smo njegovo življenjsko pot, ki je bila precej dolga in rodovitna z dobrimi deli. Majcen se je rodil v Mariboru, a je otroštvo preživel v Kozjem in Krškem. Najprej je postal učitelj, nato pa je začutil božji klic in se je odločil, da postane salezijanski duhovnik. Kmalu po zaključku študija je dobil priložnost, da postane misijonar. Bog ga je poklical na Kitajsko, čez par desetletij pa v Vietnam.
Svoje delo je vedno opravljal z ljubeznijo, in tako kot sv. Janez Bosko je vsakega otroka ali mladega sprejel odprtih rok. Nič čudno, da so ga nekateri klicali “vietnamski don Bosko”. Čeprav se je tekom svojega dela soočal s številnimi preizkušnjami, je Bogu ostal zvest do konca. Umrl je na Rakovniku, na svoj rojstni dan, 30. septembra 1999, v starosti 94 let.
Na delavnici smo izdelovali drevesa iz travniških rožic. Ugotavljali smo, da imata drevo in naš svetniški kandidat Majcen, kar nekaj skupnih točk. Drevesa so močna in trdna, prav tako lahko rečemo, da je bil Majcen trden in neomajen v svoji veri. Drevesa so za nas vsesplošno koristna, saj nam dajejo plodove, boljši zrak, zavetje, senco … naziv vsesplošne koristnosti si zaradi svojih del nedvomno zasluži tudi Majcen. Za oba bi lahko rekli, da sta trdna, dobra – koristna, močna in dolgoživa.
Na naše izdelke pa smo dodali še piko na i s tem, ko smo na kartonast okvir napisali, v čem si želimo “rasti”. In čeprav se naše drevo v okvirju ne bo večalo, nam bo v opomnik, da smo lahko tudi mi rastoče drevesce. Vsak dan po malem napredujemo in se izboljšujemo.
V veliki igri smo zbirali Andrejeve stopinje, ki vodijo v nebesa. Tako kot je tudi sam zase rekel: “capljal sem po stopinjah svetnikov”, smo se tudi mi trudili capljati za njim. Zabavne, pa tudi poučne naloge so nam kazale Majcnovo pot predanosti in ljubeznivosti.
Ker ima Andrej Majcen zaenkrat naziv častitljivega božjega služabnika, se lahko k njemu še posebej priporočamo. Če se na njegovo priprošnjo zgodi kakšen večji čudež, bo bližje k razglasitvi za svetnika.
