Med 15. in 24. novembrom je v Sevnici potekal misijon z naslovom ‘Kaj pa Vi prAvite, kdo Sem?’.
Teden je bil napolnjen s pestrim in zanimivim dogajanjem, ki nas je napolnil z veseljem in vero.
Prvi dogodek je imel naslov ‘Kaj imata skupnega komik in duhovnik‘ in se je odvijal v kulturni dvorani.
Ob poslušanju pogovora smo se dobro nasmejali, pa tudi veliko razmišljali.
V soboto zjutraj smo z nagovorom misijonarjev v cerkvi uradno otvorili misijon. Sledil je misijonski mini oratorij, o katerem ste si že lahko prebrali na naši spletni strani, v tem času pa so starši lahko prisluhnili predavanju o izzivih starševstva v digitalni dobi. Popoldne so se nam v SMC-ju pridružili še starejši otroci, od 6. do 8. razreda, s katerimi smo govorili o pogumu in strahu, na koncu pa imeli tudi veliko igro, kjer smo za naše ‘nevzgojene otroke’ (naše animatorje) zbirali vrednote. V nedeljo smo imeli sveti maši, popoldne pa se podružili na športnem turnirju.
V ponedeljek je bil v cerkvi sv. Nikolaja večer za župnijske sodelavce s pogostitvijo.
Skoraj 100 žensk se nas je v torek zbralo v sevniški knjižnici, kjer smo prisluhnile Rebeki Dremelj in njenemu pogledu na življenje, vzgojo otrok, družbo. Napolnila nas je s pozitivno energijo in močjo. Ugotovile smo, da tudi Rebeka oznanja Jezusove vrednote in je misijonarka dobrega.
Sredin dogodek je bil namenjen starejšim, saj je nosil naslov ‘Polno in odgovorno živeti starost’. V
četrtek dopoldne je bila sveta maša v Domu upokojencev, zvečer pa so se v Kulturni dvorani Sevnica
zbrali moški na moškem večeru in prisluhnili dr. Jožetu Možina, ki je govoril o tem, ali so travme naših
prednikov res zapisane v našem genskem zapisu.
V petkovem večeru sta nam zakonca in starša 6 otrok Lojze in Mojca Kerin spregovorila o njuni pestri življenjski zgodbi. Danes uspešno vodita delo na domači kmetiji, na kateri je glavna dejavnost vinarstvo, v kar je vključena celotna družina. Predstavila sta se nam takšna, kot sta, brez olepševanj in idealiziranja – izjemno dragoceno v današnjem času, ko se marsikdo primerja z (lažno) popolnimi ljudmi okoli nas. Preko njune življenjske zgodbe, ki jima je postregla s številnimi preizkušnjami, smo spoznali njuno osebno vero v Boga, pomembnost osebnega odnosa z Bogom, molitve, redne spovedi in zaupanja Vanj. Poudarila sta izjemen pomen družine in pomembnost vsakodnevne odločitve, da preživimo čas skupaj s svojimi najdražjimi. Mladim, ki so še na začetku skupne poti v dvoje, sta dala konkretne nasvete, kako se še bolje spoznati med seboj že pred poroko in kaj bi sama spremenila, če bi bila še enkrat na začetku. Vsi pa smo dobili uporabne nasvete za vsakdanje življenje, da bomo dosegli naš glavni cilj – priti v nebesa. Po pričevanju smo se animatorji zbrali še v SMC-ju in odigrali nekaj iger pokra, taroka in biljarda.
V soboto dopoldan smo se odpravili na romanje po sevniških gričih, kjer smo obiskali cerkvice naše župnije. Popoldne smo lahko prisluhnili pričevanju mladega Jona. Povedal nam je svojo zanimivo zgodbo, kako se je že v osnovnošolskih letih ukvarjal s podjetništvom, kako je po prejetju svete birme nazaj našel vero, ter kako sedaj pri 21 letih, kot mlad samozaposleni, dela na področju založništva, novinarstva in sodeluje s Slovenskim društvom Hospic. Najbolj pa nas je navdušilo njegovo veselje do življenja in dela, ki ga opravlja. Jonu se še enkrat zahvaljujemo za to navdihujoče pričevanje in upamo, da bomo še kdaj sodelovali. Na koncu dneva pa smo se odpravili še v župnijsko cerkev, kjer nas je skupina Odsev popeljala v slavilni večer.
Misijon smo zaključili z nedeljsko sveto mašo in kosilom pri župnišču. Poleg vseh dogodkov pa so vsak dan potekale še svete maše, molitve in možnost za spoved. Verjamemo, da smo vsi, ki smo se udeležili kakšnega dogodka, odšli domov polni gorečnosti Svetega Duha.
