V petek, 12. januarja, smo se animatorji Salezijanskega mladinskega centra Sevnica odpravili v Veržej na usposabljanje salezijanskih animatorjev. Usposabljanje je potekalo do nedelje in naučili smo se veliko novega. Usposabljanje je sestavljeno iz dveh sklopov in letošnji sklop je bil Pet dimenzij salezijanske mladinske duhovnosti.
Ob prihodu v Veržej smo imeli najprej večerjo, nato pa je sledil spoznavni večer. Odšli smo v dvorano, kjer smo imeli različne plese in igre, razdelili pa so nas tudi v več skupin, v katerih smo bili razporejeni skozi celoten vikend. Bilo nas je veliko, zato je bilo veliko lažje delati v manjših skupinah. Po zaključenem spoznavnem večeru je prišel čas za spanje.
Naslednje jutro smo vstali polni pričakovanj in se z veseljem odpravili na jutranjo molitev in zajtrk. Zbrali smo se v kapeli, kjer smo zmolili in tudi zapeli. Po zajtrku smo v dvorani zapeli nekaj pesmi ter zaplesali, da smo dan začeli na zabaven način. Nato je sledil skupen uvod v temo vikenda z naslovom Salezijanska mladinska duhovnost. Po njem smo se zbrali v skupinah, ki smo jih oblikovali prejšnji večer ter začeli s kroženji po različnih postajah.
Ena izmed postaj se je imenovala Občestvo Cerkve in tu smo se odpravili v cerkev. Izvedeli smo veliko zanimivih stvari, npr. da je bila včasih Cerkev preganjana in ljudje niso smeli hoditi k maši, zato so to počeli na skrivaj in si izmišljevali znake, da so vedeli, kam lahko gredo k maši. Če je bila na cerkvi podoba ribe, je bilo varno. Nato smo zamenjali postajo in odšli v dvorano in se v delavnici z naslovom Prijateljstvo z Jezusom naučili, kako si sledijo deli Svete maše ter si pogledali posnetek pridige tujega duhovnika, ki je na zabaven način poskušal prikazati sveto mašo kot nekaj posebnega, tudi če zraven obreda ni inštrumentov in ostalih dodatkov.
Po tej postaji smo imeli kosilo in organiziran odmor, v katerem smo se lahko sprehodili do Mure, igrali nogomet ali pa se družili v igralnici ob namiznem tenisu, biljardu in družabnih igrah. Po odmoru smo nadaljevali s postajami. Naslednja se je imenovala Odgovorno služenje, kjer smo na listke napisali, zakaj smo postali animatorji in se nato pogovorili, kaj pomeni biti odgovoren animator. Znotraj skupine smo se razdelili še na tri manjše in vsaka je pripravila kratek odlomek odgovornega ali neodgovornega ravnanja. Po tej postaji nas je čakalo še zadnje kroženje ta dan. Odšli smo še na delavnico z imenom Veselje in optimizem. Pri tej delavnici smo razmislili, kaj se nam zdi najbolj pomembno pri družabnem večeru. Ker smo animatorji in moramo znati tudi sami kaj narediti in pripraviti, smo se razdelili še na dve manjši skupini in vsaka je pripravila eno igro ali bans, te smo predstavili ter izpeljali na skupnem družabnem večeru. Po zaključeni postaji smo se vsi odpravili v kapelo k sveti maši. Sledila je večerja in po njej najtežje pričakovan del dneva – družabni večer, na katerem smo se imeli odlično. Vsaka skupina je predstavila svojo igro in po vsaki smo dobili povratno informacijo, kaj je bilo dobro in kaj bi bilo potrebno popraviti, to nam bo zelo koristilo pri pripravi iger na naših oratorijih. Tudi tokrat ni manjkalo petja in plesa. Po dolgem družabnem večeru je sledila adoracija pred Najsvetejšim in nato spanje, saj smo bili že precej utrujeni od dolgega dneva.
Naslednje jutro smo se zbudili veseli, saj sta bila za nami dva krasna dneva, vendar tudi malo žalostni, da je pred nami zadnji dan. Dan se je začel enako kot prejšnji in sledila je še zadnja delavnica Duhovnost vsakdanjega življenja. Tu smo se pogovarjali o don Bosku in njegovi mami Marjeti ter kako ga je vse svoje življenje podpirala in mu pomagala ne glede na vse. Še sami smo razmisli, kdo je naša »mati Marjeta«. Spet smo se razdelili na tri manjše skupine in se znotraj njih pogovorili o duhovnosti v našem vsakdanjem življenju npr. glede socialnih omrežij, preklinjanja in podobno. Naučili smo se zmoliti pred in po jedi, pred vožnjo in molitev Angel Gospodov. Po koncu te delavnice smo se razdelili po SMC-jih s salezijanci in mentorji ter naredili evalvacijo preteklega vikenda. Pogovorili smo se, kaj smo se novega naučili ter kako smo se počutili.
Sledil je še zadnji skupni del – sveta maša v kapeli, ki jo je daroval salezijanski inšpektor Janez Potočnik ter podelitev priznanj. Pri tej maši smo vsi peli najglasneje in najlepše, saj smo vedeli, da je to naše zadnje druženje. Po maši je sledilo še kosilo, nato pa smo se morali posloviti od novih prijateljev in se odpraviti proti domu. Vsem je bilo hudo, da smo se morali posloviti od tega kraja in ljudi, saj nam je ta vikend dal veliko trenutkov, ki jih ne bomo nikoli pozabili. Spletla so se mnoga prijateljstva. Kar je najpomembnejše in namen tega vikenda pa je, da smo se naučili veliko novega, uporabnega. Domov smo se vrnili s pozitivno energijo in bogatejši za množico svežih idej za delo v domačem SMC-ju.
Neža Ajda Gabrič
